1986 - 1990 raziskovalec na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljublani (magistrsko delo: Gospodarski pomen Save in varstvo okolja). Od 1990 zaposlen na Ministrstvu za okolje in prostor RS.
Član prve slovenske delegacije v OZN na Konferenci o okolju in razvoju (UNCED, Agenda 21, Rio de Janeiro 1992). Na izhodiščih Agende 21 vodil pogajanja z Avstrijo o čezmejnih vplivih hidroelektrarne Koralpe-Golica na Slovenijo ter zaključena s poravnavo v korist občine Muta. Slovenski vodja komisij za upravljanje z vodami za povodja, ki jih delimo s sosednjimi državami. Predsednik Mednarodne Komisije za varstvo reke Donave (ICPDR) in član Sredozemske komisije za trajnostni razvoj (UNEP/MAP).
Na Ministrstvu za okolje in prostor pobudnik za vzpostavitev partnerstev z gospodarstvom za ohranjanje dobrega stanja vodnega okolja s projekti obnove vodnjakov (Helios) ter ohranitve želve (caretta-caretta) v slovenskem morju (Petrol).
Avtor priročnikov: Reka in človek (1991), Slovensko Sredozemlje in trajnostni razvoj (2002), Morska učna pot (2003), Vodni svet Slovenije (2004), Slovenija – vodna učna pot Evrope (2005).